TEDEN SLOVENSKE HRANE

Spoštovani,

med 16. in 20. novembrom obeležujemo Teden slovenske hrane. To je priložnost, da premislimo, kakšno hrano izbiramo, kako kot potrošniki vplivamo na prehransko ponudbo v našem okolju in ali se znamo upreti pritisku trženja nezdravih prehranskih izdelkov, ki je prisotno na vsakem koraku, zlasti pa v virtualnem svetu.

Ob tej priložnosti so na Območni enoti NIJZ Ljubljana pripravili promocijsko gradivo, ki je namenjeno ozaveščanju splošne javnosti. Izpostavili so visoko predelana/ultra procesirana živila, saj vse več študij ugotavlja povezavo med pogosto uporabo teh živil in zdravjem prebivalstva.

Gre za industrijsko proizvedene prehranske izdelke, med katerimi pogosto najdemo take z izboljšanim okusom in teksturo, daljšim rokom uporabnosti in priročne za hitro pripravo. Pri njihovi izdelavi se pogosto  uporabljajo različne sestavine, ki jih običajno ne uporabljamo pri domači pripravi hrane (npr. predelani sladkorji in škrobi, industrijsko predelane maščobe, arome, ojačevalci okusa, emulgatorji, barvila in sladila), kar je možno razbrati iz navedenih sestavin. Med značilne primere ultra procesiranih živil sodijo sladkane (gazirane) in energijske pijače, čips in drugi slani prigrizki, industrijski piškoti in sladkarije, instant izdelki, številni ekstrudirani kosmiči za zajtrk, nekateri industrijski mesni izdelki in mnoge industrijsko predpripravljene jedi.

Raziskave kažejo, da je pogosta uporaba ultra procesiranih živil povezana z večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka, predvsem zaradi večjih količin dodanega sladkorja, soli in nasičenih maščob, nizke vsebnost vlaknin ter visoke energijske gostote pa tudi drugih lastnosti teh živil ali vzorca prehranjevanja, zaradi katerih smo lahko manj siti in zaužijemo več hrane.

Zato na NIJZ svetujejo, da pred izbiro preverimo hranilno vrednost posameznega izdelka in izberemo tistega z boljšo prehransko vrednostjo (npr. z manj maščob, sladkorja, z dodanimi vlakninami) ali še bolje da namesto visoko predelanih živil s prehransko neugodno sestavo izberemo nepredelana ali minimalno predelana živila, lokalnega (po možnosti ekološkega) izvora, ki naj predstavljajo večji del naših obrokov in naj bodo enakomerno razporejeni tekom dneva ter pripravljeni v "domači kuhinji« v krogu družine ali drugih bližnjih oseb.

Kratek video prispevek se nahaja na naslednji povezavi:

https://drive.google.com/file/d/1RxVEY4ff4R9TIDEwOWs81h0_GTVdic0Z/view?usp=drive_link

Vabimo vas, da si ga ogledate!